PREHRANA OTROK – ČIGAVA ODGOVORNOST?

30.11.2016

Prehranjevalne navade otrok in mladostnikov

Prispevek je bil objavljen v reviji DIDAKTA, št. 156, september 2012, letnik XXII Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet.

Vzgoja o zdravi prehrani se začne že zelo zgodaj, pogosto radi rečemo, da že pred rojstvom, saj otrok že v materinem telesu zaznava različne okuse. Raziskave kažejo, da ima prehrana v najzgodnejšem obdobju življenja (že pred rojstvom in zlasti v prvem letu življenja) pomembne dolgoročne učinke na zdravje v kasnejših življenjskih obdobjih (Singhal in sod. 2004: 1108). Zdrava prehrana v zgodnjem obdobju življenja je torej osnova pravilnega in zdravega otrokovega razvoja, prizadevati pa si moramo, da zdrave prehranjevalne navade vzdržuje tudi kasneje. Mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje med slovenskimi mladostniki iz leta 2010, ki spremlja življenjski slog mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let, je pokazala, da se je s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga (vključno s spodbujanjem zdravega prehranjevanja) smiselno začeti ukvarjati čim prej, že pri bodočih starših, pri predšolskih otrocih in v prvem triletju osnovne šole. Ozaveščanju o zdravi prehrani bi se morali posvečati tudi na ključnih prelomnicah v mladostnikovem življenju, predvsem na prehodu med osnovno in srednjo šolo. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih narejenih kar nekaj raziskav, ki obravnavajo prehranjevalno situacijo otrok in mladostnikov. Situacija ni zadovoljiva in pričakovano odraža nezdrave prehranjevalne navade odraslih. Zaskrbljujoč je trend porasta prekomerne telesne teže in debelosti, ki je odraz sodobnega načina življenja. Vedno več je neustrezne prehrane in telesne nedejavnosti na eni strani ter pretiranega obremenjevanja z lastnimi videzom in nizko samopodobo na drugi strani. Drugo pomembno področje, ki vpliva na naše prehranjevalne navade je ponudba hrane v sodobnem času, ki jo spremlja tudi agresivno trženje izdelkov z veliko vsebnostjo maščob, sladkorja, aditivov in soli. Strokovnjaki se zato v današnjem času sprašujemo, kako omejiti globalni pritisk multinacionalk ter kako spodbujati ponudbo živil in obrokov, ki bi bili skladni s prehranskimi smernicami. Z namenom lažje odločitve, katero živilo ali obrok ustreza omenjenim smernicam, se je predvsem na področju javnega zdravja uveljavil termin »zdrava izbira«. Ta naj bi obsegala tista živila in obroke, ki so proizvedeni skladno s smernicami zdravega prehranjevanja, in ne vključujejo visokih vsebnosti nekakovostnih maščob, sladkorja, soli, aditivov. V to skupino sodijo tudi obroki, ki se pripravljajo doma ali pri ponudnikih (npr. gostinski obrati, obrati družbene prehrane, kuhinje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, bolnišnicah, delovnih organizacijah) in naj bi bila pripravljena iz čimbolj osnovnih, nepredelanih in lokalno dostopnih surovin, upoštevajoč priporočene načine toplotne obdelave (npr. dušenje, kuhanje). Zdrava izbira je torej zelo širok pojem in predstavlja sinonim za zdravo prehrano. Priložnost, da se pomerimo v znanju pravilnega izbora med zdravimi in manj zdravimi izbirami, imamo praktično v vsaki trgovini in pri vsakem ponudniku javne prehrane. Odločitev, kaj bomo izbrali in kaj ne, je velikokrat postavljena v odgovornost potrošniku, zato mora imeti le-ta za sprejem ustrezne odločitve veliko prehranskega znanja. Vloga odločanja med zdravimi in manj zdravimi izbirami pa je zlasti v primeru šolske prehrane mnogokrat prepuščena vzgojnoizobraževalnim ustanovam. Ob vsem navedenim se dandanes mnogokrat zastavlja tudi pomembno vprašanje o povezavah med  dostopnostjo do zdravih prehranskih izbir pri mladih ter socialnoekonomsko situacijo v  družini. Raziskava Inštituta za varovanje zdravja je pokazala, da slovenski mladostniki, ki prihajajo iz družin s slabšim socialno-finančnim stanjem pogosto slabše ocenjujejo svoje zdravje, poleg tega pa v večji meri poročajo o slabših prehranjevalnih navadah in slabših zmožnosti za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga (IVZ 2012).

Zdrava prehrana otroka - čigava odgovornost?

Ena izmed pomembnih veščin, ki jih starša poleg življenja podarita otroku, so zdrave prehranjevalne navade. To je tudi odgovor na morda malce provokativno vprašanje v naslovu tega prispevka. Zdrave navade prehranjevanja se začnejo doma, in starši imamo pri tem zelo pomembno vlogo. V praksi velikokrat doživljam, da se želi ta vloga oziroma odgovornost iz družine prenesti na zavode, kar ni prav. Slednji imajo pri tem lahko zelo pomembno izobraževalno vlogo in otroku lahko predstavijo te vsebine tako teoretično kot tudi praktično, in sicer s tem, da jim ponujajo zdrave in uravnotežene obroke. Najpomembnejše pa je, da otrok zdrave navade prinese od doma in jih tam tudi dejansko vsakodnevno prakticira. Otrok se bo v določenem okolju prehranjeval zdravo le, če ima v njem zagotovljene ustrezne pogoje. Ko to navajam na eni strani mislim predvsem na danes pogost pojav brezposelnosti in težjo dostopnost do zdravih izbir hrane, kot je sveže sadje in zelenjava, ribe, kakovostni mlečni izdelki. Na drugi strani pa je tu preobilje, ki za seboj potegne izbiranje nezdrave hrane (npr. hitra hrana, sladke pijače, ves čas razpoložljiv dostop do sladkarij in drugih manj priporočenih izbir, pretirano sedenje pred računalniki in TV sprejemniki, pasivno preživljanje prostega časa, telesna nedejavnost). Na razvoj nezdravih prehranjevalnih navad vpliva tudi cela vrsta drugih dejavnikov, kot so pritisk prehranske industrije, medijev, vrstniške skupine, neurejeno prehranjevanje, pogojevano s spremembami v družinskem življenju, preobremenjenost in pomanjkanje časa zaradi šolskih in drugih obveznosti ter dostopnost do zdrave izbire oz. ponudbe (IVZ 2012). O teh dejavnikih se je začelo v zadnjem obdobju govoriti tudi na višjih nivojih v državi, saj na omenjeno problematiko intenzivno opozarja tudi mednarodna strokovna in politična javnost.

Prehrana v vzgojno-izobraževalnih zavodih

V Sloveniji imamo veliko srečo, da ima zdrava prehrana pomembno mesto in dolgo tradicijo v izobraževalnem prostoru. Pomembno je, da se odgovorni tega zavedajo in temu dajejo še večjo pozornost. Ponudba javne prehrane bodisi v delovnih in drugih javnih organizacijah se nam zdi pogosto samoumevna (čeprav je v praksi pogosto neskladna s prehranskimi smernicami), zavedati pa se moramo, da lahko nanjo vplivamo, jo izboljšamo oziroma jo naredimo zdravju bolj prijazno. To je velikokrat izredno težko in pogosto vezano na osebno zavedanje vodstva in strokovnjakov, stopnjo ozaveščenosti ljudi, upoštevanje želja otrok in staršev ter splošno finančno stanje. V diskusijah zdravstvene in izobraževalne strokovne javnosti se zlasti v povezavi z izbiro zdrave hrane in živil v vzgojno-izobraževalnih zavodih pogosto vrtimo kot mačke okoli vrele kaše. Razlog, da v vrtec ali šolo pridejo manj kakovostni izdelki, se navadno pripišejo sistemu javnega naročanja oziroma nižji ceni živil. Stroka javnega zdravja si zelo prizadeva, da bi morali pri izboru in nabavi živil upoštevati poleg cene tudi druga merila kakovosti za živila. Cena je danes vsekakor pomemben kriterij, vendar v razpisni dokumentaciji za javno naročanje živil ne bi smela biti edino merilo. Kot pomoč pri nabavi bolj zdravih izbir skozi proces javnega naročanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih je država leta 2008 sprejela poseben priročnik s kakovostnimi merili za javno naročanje živil. Uporaba priročnika je skladno z Zakonom o šolski prehrani obvezna za vrtce, osnovne in srednje šole, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domove za učence in dijaški domovi ter Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Pri pripravi omenjenih meril je stroka izhajala iz preprostih praktičnih vprašanj med katerim naj navedem enega: Zakaj morajo otroci v zavodih uživati kruh s podaljšanim učinkom trajanja, če se le-ta isti dan dostavi in porabi? Nabava tovrstnih izdelkov bi bila zagotovo smiselna, če se prehranski izdelek naroča nekaj dni v naprej, ne pa v primeru, če se na dan proizvodnje tudi porabi. Na takšna vprašanja lahko vplivamo preko veščine oblikovanja kakovostnih meril za živilo za katerega želimo, da pride na jedilnik učencev. Skrb za javno prehrano je zagotovo

težka naloga, saj je danes na trgovskih policah izredno velika ponudba živilskih izdelkov, med katerimi je potrošniku težko najti zdravo izbiro. Na tem področju bo v prihodnje še potrebno vlagati znanje, predvsem pa usmerjati energijo v ozaveščanje potrošnikov, vzgojno-izobraževalnih zavodov in njihovih vodstev.

Zakonodaja s poudarkom na zdravstvenem vidiku organizirane prehrane v vzgojnoizobraževalnih zavodih

V letu 2010 sprejet Zakon o šolski prehrani, ki zlasti za zdravstvo in področje promocije zdravja predstavlja velik korak naprej. Zakonska obveza rabe prehranskih smernic, jedilnikov ter navodil za naročanje zdravih izbir živil v vzgojno-izobraževalnih zavodih, predstavlja veliko stično točko medsektorskega sodelovanje zdravstva in šolstva na različnih nivojih – nacionalnem, regijskih in lokalnih. Prav tako je pomemben tudi sistem strokovnega spremljanja šolske prehrane s svetovanjem, ki ga v praksi izvajajo Inštitut za varovanje zdravja in območni zavodi za zdravstveno varstvo. Slednje predstavlja zelo pomembno priložnost, da se v prihodnje situacija ponudbe obrokov z zdravstvenega vidika še izboljša. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj (sedaj Območni enoti Kranj NIJZ) smo v podporo omenjeni zakonodaji in svetovalni podpori regijskim vrtcem in šolam vzpostavili regijski Konzorcij šolske prehrane Gorenjska. Njegov ključni cilj je svetovanje šolam z vidika zdravstva in uresničevanja nacionalne prehranske politike na področju prehrane otroka in mladostnika. Omenjeno neformalno regijsko telo z nekajkratnimi srečanji na letni ravni predstavlja možnost, da strokovnjaki z zdravstva in šolstva med seboj izmenjamo strokovne in praktične izkušnje na področjih naročanja kakovostnih živil, izobraževanja s področja elektronskega načrtovanja jedilnikov in drugih aktualnih strokovnih vsebin, vezanih na prehranske smernice za otroke in mlade. Tovrstna ideja svetovanja s področja zdrave prehrane zavodom je bila na predlog Inštituta za varovanje zdravja RS s strani ZZV Kranj v preteklem letu predstavljena tudi na lanskoletnem srečanju ob obeležitvi Svetovnega dneva hrane (16. oktober), kot primer aktivnosti nove prehranske politike, ki se pripravlja ravno v tem obdobju. Velik korak za javno zdravje in izboljšanje kakovosti prehrane je tudi uveljavitev brezplačne dostopnosti do svežega sadja preko ukrepa Shema šolskega sadja ter uveljavitev določila prepovedi nameščanja avtomatov z nezdravimi izbirami hrane v šolskem prostoru, kot so: sladke gazirane pijače, aromatizirane vode, sladkarije in sladki ter mastni prigrizki. Omenjeno določilo je Ustavno sodišče po dveletni ustavni presoji v letošnjem letu razglasilo za legitimno. Slovenija je tako poleg Francije v evropskem prostoru edina država, ki je uvedla tovrstno prepoved.

Vsi ukrepi države in stroke so odlična gesta, ki kaže pozitivno politično voljo za izboljšanje ponudbe šolskih obrokov. Zavedati pa se moramo, da so zakonodaja, smernice in različna strokovna navodila za nabavo hrane ter načrtovanje in pripravo uravnoteženih obrokov le mrtva črka na papirju, če se dejansko ne izvajajo v vsakdanjem življenju. Iskati krivca, da se na šolskem jedilniku znajde krof, pica ali burek ni najpomembnejša stvar v tem trenutku. Potrebno se je zavedati, da smo za prehranjevanje otroka odgovorni vsi – država, družba, starši in ponudniki hrane. Odgovornost do zdravega prehranjevanja mora biti najprej prisotna v našem osebnostnem zavedanju, šele nato lahko vplivamo na to, da bo imel otrok vsak dan na svojem krožniku zdrave izbire.

Literatura

1. Singhal A, Cole TJ, Fewtrell M, Deanfield J, Lucas A, 2004: Is slower early growth beneficial for long-term cardiovascular health? Circulation. 109(9): 1108–13. 2. Vsak peti otrok s prekomerno težo – Debelost vse resnejši javnozdravstveni problem: http://www.ivz.si/ (Dostop 4. 6. 2012.)

3. Mednarodna raziskava o zdravju in vedenju mladih: Slovenski mladostniki imajo najmanj psihosomatskih simptomov: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=76&pi=3&_3_id=1959&_3_PageIndex=0&_3_ groupId=225&_3_newsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=76-3.0 (Dostop 5. 6. 2012.) 4. Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/2010) 5. Smernice za zdravo prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, 135. dopisna seja, 11. 8. 2010)



Oznake:
Kategorija: Prehrana - arhiv

 
 
cookieassistant.com